|
Prispeval: Lucija Paradžik
|
|
ponedeljek, 21. junij 2010 |
|
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je dejal, da izguba konec leta ne bo
presegla 12 milijonov evrov, bo pa zavod porabil vse rezerve iz minulih
let. "Nikakršne bojazni ni, da bi do konca leta in še najmanj do sredine
naslednjega leta prišlo do kakršnega koli krčenja,"zagotavlja Fakin.
Ljubljana - Če primerjamo marčno in dananšnjo sejo skupščine Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se sporočilnost ene in druge
razlikujeta kot noč in dan. Vodstvo ZZZS je zaradi rezultatov poslovanja
v prvem tromesečju pred tremi meseci na zemljevidu svojega poslovanja
že do
konca leta izrisalo luknjo, zevajočo za približno 100
milijonov evrov. Danes je jasno, da razlogov za tako temačen scenarij - v
naslednjih dveh letih naj bi se, če ne bi prišlo do korenitih
varčevalno-sistemskih ukrepov, zavod zadolžil za skorajda 500 milijonov
evrov - ni (več). Tako so člani zavodove skupščine na seji sklenili, da
mora upravni odbor ZZZS poslovanje zdravstvene blagajne spremljati še
naprej in, če bo potrebno, tudi ukrepati.
Ključna prelomnica pri
oceni nemirnega finančnega valovanja v zdravstvu bo avgust. Če bodo
tedaj številke (znova) skrb vzbujajoče, bo zavod pripravil predlog
rebalansa finančnega načrta za to leto, ki naj bi ga potem tako upravni
odbor kot skupščina obravnavala že v septembru. Člani skupščine so
takšen predlog sprejeli soglasno, pred glasovanjem pa so vendarle
opozorili, da nenehno spreminjajoče se projekcije, ki zavodu za
zdravstveno zavarovanje enkrat napovedujejo potop, spet drugič pa
prejkone umirjeno plovbo, otežujejo njihovo delo in onemogočajo
verodostojnost odločanja.
Napovedi o rdečih številkah so se sicer
začele umirjati že v aprilu. Danes pa je generalni direktor ZZZS Samo
Fakin dejal, da izguba konec leta ne bo presegla 12 milijonov
evrov, bo pa zavod porabil vse rezerve iz minulih let. "Nikakršne
bojazni ni, da bi do konca leta in še najmanj do sredine naslednjega
leta prišlo do kakršnega koli krčenja," zagotavlja Fakin. Pri tem
pa vendarle opozarja, da bo tovrstno dogajanje odvisno od ukrepov na
sistemski ravni.
Minister za zdravje Dorjan Marušič,
ki je bil navzoč na celotni seji skupščine, je to priložnost izkoristil
za predstavitev razvojne vizije v zdravstvu, z vidika ohranjanja
vzdržnosti sistema. Čeprav tudi sam poudarja, da so ekonomske razmere na
Slovenskem letos izrazito nestabilne, kar občuti tudi ZZZS, pa ponavlja
svojo oceno iz marca, po kateri finančni fiasko zdravstvene blagajne
nikakor ne bo tolikšen, kot bi lahko sodili po prvotnih alarmantnih
napovedih.
"Smo v kritični situaciji, v kateri bo treba
iskati rezerve znotraj sistema - da bo mogoče državljanom zagotoviti to,
kar pričakujejo," meni Marušič. Po njegovem prepričanju je, poleg
priprave, sprejetja in uveljavitve zakonodajnih sprememb, nastopil tudi
čas za prevetritev zdravstvenih pravic in za nedvoumno presojo o tem,
kaj sodi v košarico zdravstvenih pravic. Na vidiku je tudi razprava o
bodoči vlogi tako imenovanih prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic.
Možnosti so tri: nespremenjeno stanje, prenos pod okrilje ZZZS ali pa
uvedba novih oblik zavarovanj, ki presegajo nabor pravic, pokritih iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Kot ključne v sistemu
Marušič omenja tudi strukturne spremembe, ki da bodo pripomogle k
racionalizaciji zdravstvene dejavnosti ter k uresničevanju ukrepov, s
katerim se bodo povečale učinkovitost, kakovost in varnost v zdravstveni
dejavnosti. "Upam, da bomo skupaj zmogli toliko vizionarstva, da
bomo uspešno in učinkovito nadgradili obstoječi sistem." Ob tem pa
Dorjan Marušič vodstvu ZZZS ponuja izziv, saj bi se zavod po njegovem
prepričanju moral v bližnji prihodnosti spremeniti v (bolj) aktivnega
strateškega naročnika. Vsakoletne dogovore z izvajalci zdravstvenih
storitev bi moral še bolj temeljiti takšnih dogovorih z izvajalci, v
katerih bodo vrednotili ključne dosežke v zdravstveni sferi - hitro,
učinkovito, kakovostno in varno skrb za paciente.
Vir: www.delo.si (avtor Diana Zajec)
|
|
|
Izračun vrednosti nepremičnin |
|
|
|
|
Prispeval: Lucija Paradžik
|
|
ponedeljek, 21. junij 2010 |
|
Geodetska uprava pred obveščanjem o vrednosti nepremičnin
Ljubljana - Pred jesenskim obveščanjem lastnikov o
poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin je Geodetska uprava RS
prenovila javni vpogled v podatke o nepremičninah na svojih spletnih
straneh.
Z malo truda je nepremičninam že mogoče izračunati poskusno vrednost,
uradno vrednost pa bodo dobile po sprejemu vladne uredbe, predvidoma
maja 2011.
Dva meseca časa za odzive
Geodetska uprava, ki je med
decembrom 2006 in avgustom 2007 na terenu popisala podatke o 6,5
milijona nepremičnin v lasti 1,2 milijona lastnikov, s tem končuje
vzpostavitev sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. "Čaka nas še
zadnja aktivnost - če smo v prejšnjih letih zbrali manjkajoče podatke o
nepremičninah, smo jih v zadnjem obdobju uredili, zdaj pa bomo lastnike
seznanili s poskusno izračunano vrednostjo njihovih nepremičnin ter
vsemi podatki, ki so bili uporabljeni za izračun te vrednosti," je danes
na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor geodetske uprave
Aleš Seliškar.
Lastnikom nepremičnin bodo tako avgusta najprej
poslali informativne brošure, septembra in oktobra pa bodo sledila
obvestila o poskusni izračunani vrednosti nepremičnin. "Vsi lastniki
nepremičnin bodo imeli dva meseca časa, da se odzovejo na naše podatke:
da jih spremenijo ali pa dajo pripombe na uporabljene modele vrednotenja
nepremičnin," je napovedal Seliškar.
Spreminjanje podatkov v okviru popisa nepremičnin
Sprememba
podatkov bo možna prek interneta. V vsakem obvestilu bo namreč koda, ki
bo skupaj z enotno matično številko občana (EMŠO) lastniku omogočila,
da poseže v spletno aplikacijo ter spremeni podatke. S tem bodo lastniki
nepremičnin lahko simulirali, kako sprememba podatkov vpliva na
vrednost nepremičnine, je povedal Seliškar in hkrati opozoril, da bo
mogoče spreminjati praviloma zgolj tiste podatke, ki so bili zbrani v
okviru popisa nepremičnin.
Tako zbrane podatke bodo na geodetski
upravi obdelali do konca leta, predvidoma maja 2011 pa naj bi vlada
sprejela uredbo o določitvi modela vrednotenja nepremičnin. Šele ta bo
služila za dokončno določitev vrednosti nepremičnine.
Razdelitev v vrednostne cone
Poleg prenove javnega
vpogleda v podatke o nepremičninah so na geodetski upravi vzpostavili
tudi portal vrednotenja nepremičnin. Dostop je prav tako brezplačen,
uporabniku pa omogoča vpogled v poskusno vrednost tipičnih nepremičnin
na izbrani lokaciji, z malo truda pa tudi izračun konkretne vrednosti
konkretne nepremičnine na konkretni lokaciji, je povedal direktor urada
za množično vrednotenje nepremičnin Dušan Mitrović. Pri tem so
nepremičnine razdelili v 21 različnih skupin (hiše, stanovanja,
lokali,...), za vsako od teh skupin pa Slovenijo razdelili v vrednostne
cone.
Modele bodo prilagajali stanju na trgu
Poskusna vrednost
nepremičnin ni predlagana cena kupcu, temveč je najverjetnejša cena, ki
temelji na izvedenih kupoprodajnih poslih v zadnjih nekaj letih na tem
območju, je poudaril Mitrović. Na obvestilih lastnikom bo navedena
poskusna vrednost nepremičnin na dan 1. julij, po letu 2011 pa bodo
postopek indeksacije izvajali enkrat letno ter modele prilagodili stanju
na trgu, medtem ko so vrednostne cone dolžni prilagajati vsaka štiri
leta.
Vir: www.siol.net
|
|
|
Kaczynski in Komorowski v drugi krog |
|
|
|
|
Prispeval: Lucija Paradžik
|
|
nedelja, 20. junij 2010 |
|
Po podatkih vzporednih volitev sta se v drugi krog predsedniških volitev
uvrstila Jaroslaw Kaczynski, ki je zbral 40,7 odstotka glasov, in
Bronislaw Komorowski, ki je zbral 35,8 odstotka glasov volivcev.
Varšava - Med desetimi kandidati sta že od začetka najbolj izstopala
dva: Jaroslaw Kaczynski, brat dvojček tragično
preminulega predsednika, in začasni predsednik Bronislaw
Komorowski. Prvi je zbral 40,7 odstotka glasov in slednji 35,8
odstotka glasov volivcev. Za najverjetnejšega zmagovalca je sicer
veljal Komorowski, ki so mu raziskave javnega mnenja obetale 48
odstotkov glasov, čeprav pa mu je Kaczynski vztrajno sledil. Po zadnjih
raziskavah je bila razlika med njima tako zgolj šest odstotna, medtem ko
je bila še na začetku kampanje 20 odstotna.
Komorowski je za
razliko od Kaczynskega sicer naklonjen Evropski uniji, poleg tega pa je
kandidat vladajoče Državljanske platforme pred volitvami obljubljal, da
bo v primeru zmage sodeloval z vlado premiera Donalda Tuska
in v naslednjih petih letih poskrbel za uvedbo skupne evropske valute
evro, umik poljskih vojakov iz Afganistana in gospodarsko reformo.
Po drugi strani je nekdanji premier in vodja stranke Zakon in
pravičnost Kaczynski glede Evropske unije in uvedbe evra veliko bolj
skeptičen, saj meni, da čas za menjavo poljske valute ni primeren.
Poljska je sicer edina članica Evropske unije, ki se je med svetovno
gospodarsko krizo uspela izogniti recesiji. Glavni cilji nekdaj
konservativnega in nacionalističnega Kaczynskega, ki se sedaj
predstavlja se kot človek številnih kompromisov, so sicer boj proti
korupciji in kriminalu, promocija rimokatoliških vrednot in ohranitev
države blaginje.
Predsedniške volitve na Poljskem so bile
sicer predvidene za oktober, vendar pa jih je pospešila tragična nesreča
predsedniškega letala, ki je v kraju Smolensk na zahodu Rusije
strmoglavilo 10. aprila. V nesreči je poleg poljskega predsednika in
njegove soproge Marie življenje izgubilo še 94 oseb,
med njimi velik del poljskega političnega vrha. Tragedija je imela velik
učinek na predsedniško kampanjo, saj je bila ta najmanj agresivna
doslej.
Vir: www.delo.si
|
|
|
Za zdravstvo manj sredstev |
|
|
|
|
Prispeval: Lucija Paradžik
|
|
četrtek, 10. junij 2010 |
|
Za zdravstvo skoraj 40 odstotkov manj sredstev
Po rebalansu proračuna, vlada ga bo obravnavala v četrtek, bo
zdravstveni resor letos ob skoraj 40 odstotkov sredstev oz. 49 milijonov
evrov. Oklestiti bodo morali investicije, pravi minister za zdravje
Dorjan Marušič.
Ljubljana - Po zagotovilih
zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča zmanjšanje
proračunskih sredstev ne bo ogrožalo že začetih projektov, nekateri - na
primer nova ljubljanska urgenca, pa se bodo zamaknili zaradi zapletov
pri gradnji.
Direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda
Gregorič Rogel je pojasnila, da bo zaradi rebalansa državnega
proračuna za investicije v zdravstvu letos 39 milijonov evrov manj, a
skupno s sredstvi v proračunskem skladu bo za investicije še vedno
namenjenih 63 milijonov evrov.
"Začeti projekti bodo tekli dalje. V dogovoru z ministrom za
finance in predsednikom vlade sem dosegel, da bodo nedotaknjene ostale
tudi vse investicije na osnovni zdravstveni ravni. Zagotovljena so tudi
sredstva za kritje plačila zdravstvenega zavarovanja za socialno
ogrožene skupine prebivalstva," pravi Marušič.
Po njegovih besedah bo glede teh investicij treba opraviti ponovno
razpravo tudi pri proračunu za prihodnje leto. Načelna zaveza je, da se
bodo sredstva zagotovila, zato da se bodo letos začeti procesi
nadaljevali, sicer bi lahko bile investicije v 2011 ogrožene, pravi
Marušič.
Nadaljevalo se bo sedem velikih projektov, pravi Gregorič Rogljeva:
dokončanje Pediatrične klinike in Nevrološke klinike, ORL klinike UKC
Ljubljana, Onkološkega inštituta, projekta laboratorijske opreme za UKC
Maribor ter zaključek investicij v psihiatričnih bolnišnicah v Idriji in
Ormožu.
Nadaljevali bomo tudi s projektom nakupa zahtevnejše diagnostične
opreme za nekatere javne zavode in s projektom izgradnje nove urgence
pri UKC Ljubljana. A ta bo, tako Gregorič Rogljeva, premaknjen v
naslednje leto, vendar ne zaradi rebalansa proračuna, temveč zaradi
tehničnih zapletov. Po njenih besedah "bo potrebno preprojektiranje,
da bi bilo dokončanje projekta racionalno, izvedljivo in smiselno".
Prav tako rebalans ne bo vplival na projekta izgradnje mreže
urgentnih centrov ter energetske sanacije bolnišnic, še poudarja
Gregorič Rogljeva. Se pa bodo v prihodnja leta zamaknile druge
investicije, na primer na Jesenicah, v Trbovljah, na Zavodu za
transfuzijsko medicino, mariborska pediatrija in Sežana, je še dodala.
"To ne pomeni, da se nekatere investicije ne bodo začele že letos, a
ponekod z lastnimi sredstvi," pojasnjuje Gregorič Rogljeva.
Glede osmega linearnega pospeševalnika za Onkološki inštitut, ki ga
je konec lanskega leta obljubil premier Borut Pahor, pa
je Gregorič Rogljeva pojasnila, da je ta trenutek zadeva v medresorskem
usklajevanju na vladi.
Vir: www.delo.si
|
|
|
