Domov arrow INFO.IN arrow Lokalno.IN aktualno
Prenovljena Mayerjeva vila PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Lucija Paradžik   
torek, 22. junij 2010
Vila z bogatimi stalnimi zbirkami

V prenovljeni Mayerjevi vili bo več stalnih muzejskih zbirk, tudi kiparskih del Ivana Napotnika

Po obsežnih obnovitvenih delih bodo jutri zvečer v Šoštanju odprli Mayerjevo vilo in hkrati stalne muzejske zbirke, ki bodo našle svoje mesto v tej klasični meščanski vili. V njej bo tudi Mayerjeva soba, posvečena spominu na prvega lastnika in njegovo družino. Fran Mayer, odvetnik, je bil dolga leta šoštanjski župan, bil je tudi najbolj zaslužen, da je Šoštanj leta 1931 dobil vodovod, bil je tudi pobudnik za ustanovitev meščanske šole.

Obnovo vile in obsežna restavratorska dela so končali konec preteklega leta, letos so opravili še zadnja zaključna dela notranje opreme in dokončno uredili vrt. Za kulturni spomenik lokalnega pomena je namreč razglašeno celotno območje nekdanje posesti družine Mayer. Prav vrt je izvrsten primer krajinske arhitekturne dediščine in edini ohranjen primer posebnega okrasnega vrta iz leta 1900 v Šaleški dolini. V njem je še vedno tudi več posebnih vrst dreves.

To vilo je leta 2002 občini predal Premogovnik Velenje, pred leti so naredili načrt popolne obnove, ki so jo zdaj končali. Obnovitvena dela so stala 630 tisoč evrov, 387 tisoč evrov je občina dobila iz sredstev Evropskega sklada in ministrstva za kulturo, preostalo je primaknila sama.

V prenovljeni vili bo našla svoje mesto stalna muzejska zbirka kiparskih del Ivana Napotnika, tu bodo na ogled še izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne domoznanstvene zbirke Zvoneta A. Čebula ter hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarja Alojtza Kojca. V osrednjem delu bo večnamenski protokolarni prostor, Šoštanj pa je v vili dobil tudi poročno dvorano, ki bo tudi zares zaživela, saj je UE Velenje občini Šoštanj že izdala soglasje za sklepanje zakonskih zvez.

Prenovljeno vilo in zbirke v njej bodo lahko obiskovali tudi obiskovalci, ki so gibalno ovirani. Njim bo namenjen tako imenovani stopniščni vzpenjalec.


Vir: www.vecer.com (avtor Franc Kramer)

 
14 vinjenih voznikov za vikend PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Lucija Paradžik   
ponedeljek, 21. junij 2010
Na Celjskem pridržali 14 vinjenih voznikov

Celje - Konec tedna so policisti na območju PU Celje pridržali štirinajst voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola.

Enemu do njih je alkotest pokazal 1.50 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, enemu 1,36 in še par je bilo takšnih, ki so napihali več kot miligram alkohola v litru izdihanega zraka, so sporočili iz PU Celje.

Avtomobilist zaprl pot motoristu

Prometna nesreče se je zgodila v petek, okoli pol štirih popoldne, na regionalni cesti izven naselja Velenje. Prometna nesreče se je zgodila, ko je 22-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Šoštanja proti Velenju, v križišču s Preloško ulico, izven naselja Velenje, pri zavijanju na levo zaprl pot 43-letnemu vozniku motornega kolesa. Voznik motornega kolesa je pripeljal iz nasprotne smeri in je vozil naravnost. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik motornega kolesa hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici.


Vir: www.siol.net


Zadnja sprememba ( ponedeljek, 21. junij 2010 )
 
Ne podražitve,racionalizacije PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Lucija Paradžik   
nedelja, 20. junij 2010
Namesto podražitev racionalizacije

Kljub napovedim podražitev komunalnih storitev v Šaleški dolini še ne bo


"Več kot dobro se zavedamo, da veliko dejavnikov govori v prid neizogibnemu povišanju cen; vendar se za dvig cen za zdaj še nismo odločili," so v sredo sklenili člani skupščine Komunalnega podjetja Velenje. To so župani vseh treh šaleških občin, lastnic KP Velenje, Srečko Meh, Darko Menih in Alojz Podgoršek.

V Komunalnem podjetju Velenje že dalj časa opozarjajo na potrebo po dvigu cen, predvsem dejavnosti, ki so povezane z vodo. Potrditev novih cen so tako pričakovali na tej skupščini. Tudi člani skupščine se sicer zavedajo, da bi zaradi več vzrokov cene morali dvigniti: spremenjen način ravnanja z odpadki, dotrajanost komunalne infrastrukture in nujnost nekaterih investicij, zmanjšana poraba vode. A se kljub temu za dvig cen še niso odločili. So pa Komunalnemu podjetju Velenje naložili, da najprej izvede nekatere ukrepe. Tako naj pripravi program racionalizacije poslovanja in reorganizacije podjetja. Pripravi naj predlog rebalansa poslovnega plana in predloži program načrtovanih naložb z natančno opredeljenimi stroški in roki izvedb ter obrazložitvijo.

Skupščina ves čas bdi nad delovanjem in poslovanjem Komunalnega podjetja in se vključuje v reševanje odprtih vprašanj in iskanje ustreznih rešitev. Letos so se intenzivno posvetili prenosu komunalne infrastrukture s komunalnega podjetja na občine, hkrati so preučevali možnosti in ukrepe, s katerimi bi lahko odložili podražitev komunalnih storitev, da z njimi občanom v sedanjih težkih razmerah ne bi še dodatno otežili življenja.


Vir: www.vecer.com (avtor Franc Kramer)
Zadnja sprememba ( nedelja, 20. junij 2010 )
 
Velenjski odličnjaki PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Lucija Paradžik   
nedelja, 20. junij 2010
Skoraj četrtina devetošolcev ''odličnih''

Velenjski župan Srečko Meh je tudi letos sprejel najuspešnejše devetošolce, ki so vsa leta šolanja dosegali odličen uspeh oziroma so osvojili zlato priznanje na državnih tekmovanjih iz logike, tujih jezikov, kemije ali pa so dosegli poseben uspeh na glasbenem področju. Ob koncu tega šolskega leta je bilo na šestih osnovnih šolah v Velenju takšnih odličnjakov v devetih razredih 65, to je kar 23 odstotkov vseh letošnjih šolarjev, ki so končali deveti razred.

Največ šolark in šolarjev je tak uspeh doseglo na Osnovni šoli Antona Aškerca, petnajst, na Osnovnih šolah Gustava Šiliha in Mihe Pintarja Tolede enajst, na OŠ Šalek in Gorica po deset ter na OŠ Livada osem. Župan je vsem izročil monografijo Velenja in knjižno kazalo v obliki velenjskega grba, posladkali so se tudi s torto Velenje.


Vir: www.vecer.com
 
Kako je volila Šaleška dolina? PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Lucija Paradžik   
torek, 08. junij 2010
Velenjčani so prepričljivo glasovali za arbitražni sporazum, za je bilo za skoraj 60 odstotkov, medtem ko je bil zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki proti, v višini 56, 61 odstotkov.

Velenje, Prebivalci šaleške doline so razdeljeni v dve volilni enoti v obeh pa je približno enako volivcev, okoli 17.000. Prva enota obsega območje Velenja, druga pa južni del Velenja; Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Velenjčani so prepričljivo glasovali za arbitražni sporazum in sicer jih je bilo za skoraj 60 odstotkov, med tem, ko je bil zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki proti in sicer v višini 56, 61 odstotkov. Pa poglejmo še na nekatera posamezna volišča. Najbolj so arbitražni sporazum podprli na volišču v vrtcu na Kardeljevem trgu in sicer s skoraj 73 odstotki, malo manj na Gorici na vseh treh voliščih, kjer se je podpora gibala med dobrimi 63 in dobrimi 67 odstotki.

V teh okvirih se je gibala tudi podpora na vseh voliščih v središču Velenja. Najbolj proti arbitraži so bili volivci Šentilja in Pake. Pa poglejmo zdaj še, kje je bila arbiraža izglasovana in kje ne? Za so bili na vseh voliščih v Velenju. Proti pa v Bevčah, Cirkovcah, Paki, Šentilju in Škalah.

V drugi volilni enoti proti
Poglejmo zdaj še na drugo volilno enoto, spomnimo, vanj sodi zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Tu arbitražni sporazum ni bil izglasovan, saj je bilo proti skoraj 57 odstotkov volilcev. Največji odstotek za so zabeležili v Šentvidu in sicer skoraj 65 odstotkov, za pa so bili še v Stari vasi, v prostorih mestne četrti na Kersnikovi v velenju,, osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, v Šmartnem ob Paki na volišču v kulturnem domu in Kavčah.

Najbolj proti so se opredelili krajani v Belih vodah, s kar 85 odstotki, v Paški vasi, Ravnah, Skornem in Plešivcu s skoraj 75- odstotki. Proti so bili še v Gaberkah, Gorenju, v Šmartnem ob Paki na voliščih v gasilskem domu in Osnovni šoli, v Šoštanju na vseh voliščih in v Topolšici na obeh voliščih.


Vir:
www.siol.net
 
EPK - ni še zamujeno PDF Natisni E-pošta
Prispeval: Lucija Paradžik   
torek, 08. junij 2010
Nič še ni zamujeno, a časa ni več veliko

Nov zagon pri uresničevanju projekta EPK naj bi bila tudi skorajšnja ustanovitev sveta zavoda in programskega sveta

"Župani smo se dogovorili, da če julija od države ne dobimo jasnega zagotovila, da bo z zakonom podprla ta projekt, bomo od tega projekta mi odstopili," je po včerajšnjem srečanju županov in koordinatorjev partnerskih mest v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 dejal ptujski župan Štefan Čelan. Vseeno so na včerajšnjem srečanju v Muzeju premogovništva Slovenije Velenju opravili nekaj pomembnih opravil za uresničitev projekta. Tako so tudi podprli ustanovitev sveta zavoda in programskega sveta, včeraj, ko je potekel rok za oddajo programov, so predstavniki vseh občin tovrstno "ponudbo" tudi oddali.

Od države še niti evra

Dogovorili so se, da bodo prvi teden julija pripravili pogovor z ministrstvom za kulturo oziroma vlado, na katerem želijo jasen odgovor, ali bo država program, ki ga bodo do tedaj dodelali, finančno podprla ali ne. Od tega je odvisno, ali bodo mestne občine z mariborsko na čelu ta projekt še naprej izvajale ali ne. Da je ta projekt prijavila država in ne občine, je bil včeraj največkrat slišan stavek. "Zato bomo sklicali sestanek in do tedaj tudi pripravili minimum, s katerim še sprejemamo izvajanje programa EPK 2012," je poudaril tudi velenjski župan Srečko Meh.

Mariborski podžupan Andrej Verlič pričakuje, da bodo po petku, ko sta sklicana oba sveta, stvari vendarle krenile bolje, saj bodo, kot je dejal, odpravljeni vsi morebitni izgovori, ali imajo legitimne organe, ki lahko stojijo za odločitvami in jih izpeljejo. Župani občin, ki sodelujejo v tem projektu (mestne občine Maribor, Murska Sobota, Novo Mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje), so tudi opozarjali, da doslej od države niso dobili še nič denarja. Vse, kar so doslej naredile, so naredile s svojim denarjem, edina prednost, ki jo imajo, je ta, da imajo pri kandidiranju na rednih razpisih "v dobrem" nekaj točk. Rešitev vidijo le v sprejetju posebnega zakona za financiranje teh projektov.

Kdo bo zardeval

"Čas hitro teče, leto 2012 je pred vrati, mi pa še vedno rešujemo težave z državo. Izgovori, da je stanje težko, ne opravičuje okornega obnašanja vlade in ministrstva za kulturo do tega projekta," je bil kritičen župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar. Dejal je, da programi niso razkošni, saj so jih že močno skrčili. A projekt vendarle mora biti tak, da nam ne bo nerodno. "Kdo bo zardeval, mi, ki delamo, ali vlada, ki se obnaša tako okorno?!" Tudi on je vseeno optimist, da bo po imenovanju obeh svetov sodelovanje z vlado le lažje.

Da bo z ustanovitvijo teh organov delo lažje, je prepričan tudi v. d. direktorja Javnega zavoda Maribor EPK Vladimir Rukavina. Po njegovem je še čas, da projekt pravočasno uresničijo, saj vsi izvajalci ob pomoči občin delajo, ni pa ga več veliko. "Temu A, ki so ga rekle občine, mora B reči še država. In da ta projekt končamo tako, da nam bo v ponos!" Tudi novomeški župan Alojz Muhič meni, da lahko ob boljšem odnosu države zamujeni čas še nadoknadijo. A predvsem pri nekaterih investicijah se močno mudi.

V petek, 11. junija, bo konstitutivna seja sveta Javnega zavoda Maribor EPK in programskega sveta za projekt.


Vir:
www.vecer.com (avtor Franc Kramer)
 
<< Začetek < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 6 od 149
Sponzorji Velenje.inlogotip-nlb.png