V času, ko smo izpostavljeni stresu, sedečemu delu ali napornemu stoječemu delu, so bolečine v križu zelo pogosta težava. Pojavljajo se namreč pri skoraj dveh tretjinah odraslih oseb.

Vsak odrasel človek se v življenju vsaj enkrat sreča z bolečinami v križu, vsak drugi pa vsaj enkrat letno. Za to lahko krivimo sodoben slog življenja, ki je vedno bolj statičen. Zaradi čedalje večjih obveznosti nam namreč zmanjkuje časa za rekreacijo, poleg tega pa nas delo sili k dolgotrajnemu sedenju za mizo in računalnikom ali pa v nepravilno držo telesa zaradi ponavljajočih se gibov hrbtenice zaposlenih v industriji.

Vzroki za nastanek bolečine v križu
Bolečina lahko nastopi nenadno ali pa se razvija nekaj tednov.

- Lahko je posledica natega mišice ali vezi, ki jo povzročijo nepravilno dvigovanje predmetov, nepravilna drža telesa ali pa huda čustvena preobremenjenost.
- Pogosto se pojavi pri nosečnicah, saj je njihova hrbtenica dodatno obremenjena zaradi teže otroka ali pa jo povzroči delovanje hormonov, ki zmehča nekatere vezi v hrbtenici.
- Pri starejših od 45 let je lahko posledica osteoartroze.
- Lahko je posledica vnetja organov v medenici ali okužbe ledvic.
- Najpogosteje se pojavi kot posledica utesnitve živčne korenine zaradi zdrsa medvretenčne ploščice. V tem primeru govorimo o išiasu, ostri bolečini, ki se širi v zadnjico in po zadnji strani stegen do stopal.

Zdrs medvretenčne ploščice ali hernija
Hernija diskusa pomeni, da je del degenerativno spremenjene hrustančne medvretenčne ploščice zdrsnil iz svojega položaja in pritisnil na hrbtenjačo ali živčno korenino. Do zdrsa največkrat pride med 25. in 45. letom in je nekoliko pogostejši pri moških, ljudeh s prekomerno telesno težo in ljudeh, ki nepravilno obremenjujejo hrbtenico.

Simptomi se lahko razvijajo postopno ali pa se pojavijo nenadno, nakazujejo pa jih:
- topa bolečina v prizadetem delu
- boleči mišični krči in slabša gibljivost
- močna bolečina in mravljinčenje v poteku prizadetega živca
- oslabelost mišic ali omejena gibljivost prizadete okončin
- motnje pri odvajanju vode in blata, ki se pojavijo, če zdrsnjena medvretenčna ploščica pritisne neposredno na hrbtenjačo – v tem primeru morate nujno takoj obiskati zdravnika!

Pomagajte si sami
Nekateri opažajo, da se bolečina poslabša pri usedanju, hoji po stopnicah, kašljanju, kihanju in sklanjanju. Bolečino tako lahko ublažite z jemanjem protivnetnih zdravil, s toplimi in hladnimi obkladki in počitkom. Vendar pa strokovnjaki ne priporočajo, da v postelji ležite več kot dva dni. Takoj, ko je možno, se namreč postopoma lotite običajnih dnevnih dejavnosti in redno izvajajte vaje za krepitev hrbteničnih mišic in boljšo gibljivost hrbtenice.

Pred vami je nekaj vaj, s katerimi boste razgibali in okrepili hrbtne mišice. Izvajajte jih na trdi in nedrseči podlagi, preden pa jih začnete izvajati, se posvetujte z zdravnikom ali fizioterapevtom. Če vam vaje povzročajo bolečine, jih prenehajte izvajati.

1. Razteg križa
Ulezite se na hrbet, pokrčite noge in jih dvignite proti prsnemu košu. Objemite jih z rokama in počasi vlecite na prsni koš. Noge nato zadržite v tem položaju nekaj sekund. Dihajte počasi in globoko. Po nekaj sekundah spustite roke, nogo pa eno za drugo s pokrčenimi koleni počasi spustite na tla.

2. Izbočenje in usločenje
Pokleknite na tla in se uprite na roki. Glavo potisnite proti prsnemu košu in počasi izbočite hrbet. Zadržite položaj pet sekund, nato pa dvignite glavo, poglejte navzgor in počasi usločite hrbet. Tudi v tem položaju ostanite pet sekund, nato pa se počasi sprostite.

3. Nagib medenice
Ulezite se na hrbet, rahlo pokrčite kolena, stopala pa imejte uprta ob tla. Potisnite križ proti tlom, napnite zadnjične in trebušne mišice, da se zadnjica nekoliko povzdigne od tal. V tem položaju ostanite šest sekund, nato pa se sprostite.

Kljub vsemu ob pojavu močnih bolečin, ki trajajo več kot dva dni, obiščite svojega zdravnika. Ta vas bo pregledal, ugotovil za kakšno okvaro hrbtenice gre, predpisal zdravila in vam dal napotke za nadaljnje zdravljenje.

Vir: http://vizita.si/