Če se imunski sistem osebe nenormalno odziva na neko snov, ki za večino ljudi ni škodljiva, govorimo, da ima oseba alergijo na to snov, reakciji organizma pa pravimo alergična reakcija. Alergična reakcija se lahko pokaže na različne načine. Lahko pride do kihanja, srbeča nosu ali pojava izcedka iz nosu, težav z dihanjem, otekanjem v predelu obraza (angioedem), v najhujšem primeru pa pride do anafilaktične reakcije. Četrtina do tretjina ljudi je nagnjena k razvoju različnih alergij. Nagnjenost k alergijam se deduje kot atopija, kljub temu pa ne bo prišlo do razvoja alergije pri vseh ljudeh, ki so podedovali nagnjenje k atopičnim obolenjem.

Alergeni so običajno beljakovine, ki jih telo obravnava kot tujke. Ker naš imunski sistem telo brani pred tujimi snovmi, se tudi nanje odzove kot na tujek. Imunski sistem se proti alergenom brani s tvorbo protiteles razreda IgE. Če imate v telesu ta protitelesa, bo ob naslednjem stiku z alergenom prišlo do burne reakcije, v kateri se bodo sproščale številne snovi, ki dražijo različna tkiva in lahko povzročajo različne bolezenske znake. Ena od takšnih snovi je histamin, ki med drugim zožuje dihalne poti in tako pri osebah z astmo povzroča nastanek značilnega piskanja.

Zelo redko se zgodi, da telo svoje lastne beljakovine prepozna kot tujek. Zakaj do tega pride, še ni jasno. Tako telo lahko napade ščitnico, sklepe ali trebušno slinavko. V takšnih primerih se razvijejo tako imenovane avtoimunske bolezni ščitnice in sklepov oziroma ena od oblik sladkorne bolezni, kadar bolezen prizadene trebušno slinavko. 

Najpogostejše alergije

1. Nekatere alergije lahko povzročajo težave vse leto, druge se pojavljajo sezonsko. Najpogostejši vzrok za celoletno alergijo so hišne pršice. Živijo v vsakem domu, hranijo se s kožnim lasiščih in blazinah.
2. Drugi pogosti vzrok celoletne alergije so koža ter dlaka mačk in psov, lahko tudi konj in drugih živali. 
3. Nekateri ljudje trpijo zaradi alergij na snovi, ki so jim izpostavljeni na delovnem mestu, na primer določene vrste prahu.
4. Alergeni so lahko prisotni samo občasno, lahko sezonsko. Sem sodijo na primer pelod dreves (spomladi), trav (sredi poletja), različnih plevelov (konec poletja). Nekatere glive tvorijo spore, ki lahko povzročajo alergije pozno poleti in jeseni.


Vir: http://vizita.si/ (dr. Miriam Stoppard – Zdravstveni vodnik za vso družino«, prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska knjiga Založba, leto objave 22.02.2007.)